Hóstamixtśra

Lyfjafręšingur var dag einn meš elsta son sinn ķ versluninni, žegar sķminn
hringdi og hann žurfti naušsynlega aš bregša sér frį. Hann baš žvķ strįkinn
aš gęta verslunarinnar fyrir sig en bannaši honum aš afgreiša lyfsešilskyld lyf.

"Ekki mįliš" sagši strįksi fullur sjįlftrausts og ętlaši sko aš sżna žeim gamla hvaš hann vęri flottur "dealer".


Eftir skamma stund kemur lyfsalinn aftur og spyr strįkinn hvernig hafi gengiš.

"Žetta var ekkert mįl, žaš kom bara einn kall meš alveg gešveikan hósta"
sagši strįksi

"Nś! og hvaš léstu hann fį?" spurši lyfsalinn.

"Ég lét hann hafa Laxerolķu" sagši strįksi hróšugur.

"Ertu alveg snarvitlaus drengur, hvernig heldur žś aš laxerolķa geti lęknaš HÓSTA!?" sagši lyfsalinn titrandi röddu.

"Nś, žś getur séš žaš sjįlfur, hann stendur žarna śti og styšur sig viš
ljósastaurinn og žorir ekki fyrir sitt litla lķf aš hósta".


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband